Our stay in Slovenia

We visited in Slovenia 15.10-12.11.2011. We have enjoyed our stay in Slovenia and we found it very interesting and pleasant. There are some cultural differences between Finland and Slovenia but we didn’t think it wasn’t a bad thing. Slovenian people were very friendly and nice and it was easy to come a long with them. It was a nice surprise how well people in Slovenia speak English so we didn’t have any problems with the language. Ljubljana is a very beautiful city as well as the whole Slovenia. Travelling to other cities was easy and cheap.

The main difference between the Finnish and Slovenian pharmacies is that in Finland over the counter medicines are self-service and in Slovenia they aren’t. There are also a lot of little differences like the fact that in Finland we don’t prepare as much medicines in the pharmacy as in Slovenia. We found it very pleasant because it was something new to us. There are also some restrictions in the work of pharmaceutical assistant in Finland, for example we can’t give any advice on medicines. In Finland we have a pharmaceutical assistant, a pharmacist and a master of pharmacy so there is also one of the differences between the countries.

The work we did in the pharmacies was quite the same we do in Finland but of course we couldn’t do customer service in Slovenia. In the pharmacies we unpacked the deliveries from the wholesale, prepared crèmes and medicines, put the medicines in the shelves, quality control and learned about the Slovenian pharmacy system. It was easy to work in Slovenia and we had some new experiences too.

All in all we had great time and we could recommend this exchange to everyone!

Hannamari and Jemina

Foto: David Fidler

Ta predmet poučuje profesor, ki ima zelo bogate izkušnje iz prakse. Za poučevanje na tej šoli se je odločil zaradi njihove dobre in sodobne opremljenosti z analiznimi instrumenti (HPLC, TLC, atomska spektroskopija , masna spektroskopija…). Njihova šola izstopa po opremljenosti tudi med nemškimi šolami.

Načelo poučevanja analizne kemije, je učenje z delom ali kot je rekel profesor  Schöllhammer : “Learning by doing”. Dijaki se ne učijo samo teoretično, kako določeni instrumenti delujejo, temveč z njimi tudi praktično izvajajo kemijske analize, optimirajo analizne pogoje in odpravljajo težave in iščejo vzroke zanje.

Proti koncu izobraževanja dobijo naloge, kjer morajo dokazati pridobljeno znanje. Srečala sem dva taka primera. Dijaka na  sliki sta dobila nalogo določiti količino bazilike v pestu. Sama morata izbrati dva analizna instrumenta, ki se jima zdita najbolj primerna za ta namen, razviti analizno metodo in izvesti analizo ter vrednotiti rezultate. V drugem primeru pa sta dijaka morala določiti količino umetnega barvila v neki  pijači ter ugotoviti koliko je lahko spiješ, da še ne pride do zastrupitve.

Dijaki ob pomoči izkušenega profesorja ter odlične opreme dobijo toliko analiznega znanja, da hodijo na univerzo pomagati voditi vaje. Celo študentje z univerze prihajajo k njim opravljati nekatere vaje.

Na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo poteka mednarodno sodelovanje med šolami v evropski regiji  že vrsto let. V preteklih letih smo največ sodelovali s šolami na Nizozemskem in Finskem. Letos pa začenjamo sodelovanje z Nemčijo. Mislim, da je to za šole zelo koristno. Tako si lahko izmenjamo izkušnje, različne poglede,  prevzemamo dobre ideje, primerjamo, izboljšujemo in posodabljamo programe in načine poučevanja, izločamo kar je zastarelo.

V našem posodobljenem učnem programu so vsekakor vidne sledi tega sodelovanja. Tako po nizozemskem vzoru poučujemo s pomočjo igre vlog za svetovanje pri izdajanju zdravil v lekarni. Tudi drugje vidimo, da vnašajo naše ideje.

Letos spomladi sva s kolegico v okviru programa Leonardo de Vinci obiskali naši šoli sorodno šolo v Nemčiji v mestu Ellwangen. To je večji šolski center, ki ima preko dva tisoč dijakov in poleg farmacevtskih tehnikov vključuje še številne druge programe.

Doživeli sva zelo prijazen sprejem. Z velikim navdušenjem so nama razkazali njihovo zelo dobro opremljeno in lepo urejeno šolo. Peljali so naju tudi na ogled farmacevtske tovarne Ratiopharm, ogled lekarne in bolnišnične lekarne. Organizirali so ogled mesta, razložili njihov šolski sistem. Bili sva prisotni pri vajah iz farmacevtske tehnologije in navezali stik z njihovimi učitelji. Predstavili pa sva jim tudi Slovenijo, naš šolski sitem ter našo šolo.

Posebno jih je zanimala naša uporaba sodelovalnih orodij 2.0 pri pouku. To je bilo tudi zanje nekaj novega. Predvsem uporaba sodelovalnih miselnih vzorcev ter wikija.

V lekarni, vključeni v nov sodoben zdravstveni center, je na naju največji vtis naredil robot, ki sam pospravi škatlice zdravil, ko pridejo v lekarno ter jih dostavi farmacevtu, ko jih le-ta izda pacientu.

V tovarni je bilo najprej zanimivo predavanje o razvoju novega zdravila,  skozi katere faze mora zdravilo preden pride na tržišče. Nato pa so pokazali del tovarne. Najbolj mi je bila zanimiva linija izdelave svečk, ki je bila vidna v celoti. Pri drugih zdravilih smo videli le pakiranje ter skladiščenje.

V bolnišnični lekarni v Schwabisch Hall, sva med drugim videli  izdelavo infuzij z citostatiki za individualo prilagojeno terapijo.

Na šoli me je najbolj navdušil problemski način poučevanja. Dijakom ni vse znanje prinešeno na krožniku, temveč se morajo  sami dokopati do rešitev. Pri tem pa pride do izraza njihova ustvarjalnost, iznajdljivost ter uporaba že pridobljenega znanja.

Vesela bom, če opišete še vaše sodelovalne mednarodne izkušnje, na različnih področjih.

Tem težavam se lahko izognete, če uporabljate Dropbox. To je spletno orodje 2.0, ki omogoča dostop do vaših dokumentov povsod in vedno, ko imate dostop do interneta. Še več, omogoča vam, da posamezne mape delite z drugimi osebami, če želite.

Uporabljate ga lahko na 2 načina:

• do vaših dokumentov dostopate preko interneta,
• do vaših dokumentov dostopate preko raziskovalca, če delate na svojem računalniku.

Če imate več osebnih računalnikov se lahko vsi računalniki sinhronizirajo preko interneta.

Torej, če se vam računalnik “sesuje”,  dokumenti, ki jih imate v Dropboxu še vedno ostanejo na internetu.

Brez plačila imate na razpolago 2 GB prostora.

Meni pride zelo prav, ključka skoraj ne potrebujem več, pa še s kolegi si zelo enostavno izmenjujemo dokumente, ker jih vlagamo kar v skupne mape.

Zakaj čarobna torbica? Oglejte si kratek filmček.

V brošuri, ki jo je izdalo Slovensko farmacevtsko društvo in Lekarniška zbornica Slovenije, stokovnjaki ne svetujejo samo o varni uporabi zdravil temveč tudi o zdravem načinu življenja mladostnikov. Dotaknejo se duševnega in družbenega življenja, pomena zdrave prehrane,  zadostne telesne dejavnosti ter tveganega spolnega življenja. Opozorijo na najpogostejša tvegana vednja mladostnikov: pitje alkohola, jemanje prepovedanih drog in energijskih pijač.

Anonimna anketa o pravilni in varni uporabi zdravil med mladimi je pokazala, beremo v sporočilu za javnost, da 49,9 % anketiranih mladostnikov zaupa lekarniškim farmacevtom. 79,1 % mladostnikov je potrdilo, da v lekarni dobi dovolj informacij za pravilno in varno uporabo zdravila. Informacije o zdravju najpogosteje mladostniki iščejo pri starših, zdravnikih in farmacevtih, brskajo pa tudi po spletnih straneh ter spremljajo medije. Raziskava je pokazala tudi, da odrasli in mladostniki premalo poznajo in uporabljajo priložena navodila za uporabo zdravil; tako priloženo navodilo ob uporabi zdravila prebere le 27,5 % mladostnikov.

Takšnih akcij slovenskih lekarn si želim tudi v prihodnje, saj tudi na ta način izpolnjujejo svoje poslanstvo skrbi za zdravje prebivalcev Slovenije.

Foto: Marko Rebov

Učitelji pa smo pri nekaterih opazili tako nespoštljiv odnos do hrane, da so se nam ježili lasje. Profesorica Angela Petek se v svoji predstavitvi sprašuje: smo res tako bogati, da mečemo hrano v smeti? Smo res tako ravnodušni do ljudi v stiski?

Hvala kolegici Ljubici Gabrovšek, ki me je opozorila nanj.

Zaradi vdora v računalniški sistem smo izgubili nekaj zadnjih zapisov. Dekleta že pišejo nove prispevke. Za sodelovanje pa smo navdušili tudi dijake iz prejšnje  izmenjave, da nam še oni posredujejo svoje izkušnje.

Poglejmo si še nekaj utrinkov s tokratne izmenjave: letališče Dunaj, potovanje z vlakom s finsko učiteljico, katedrala, cerkev v skali, menjava straže, naše domovanje,  za računalniki v restavraciji…

Ob tem sem si natančno ogledala delo v finskih lekarnah. Tam izdajajo zdravila nekoliko drugače kot pri nas. Farmacevt in stranka sedita v posebnih, od drugih strank ločenih prostorih,  ki zagotavljajo diskretnost. Pri tem oba sedita in se v miru pogovorita. Farmacevtu poišče ustrezno zdravilo farmacevtski tehnik, ali pa mu ga pošlje kar po zračni pošti, če je lekarna velika.

Zdravila, ki se izdajajo brez recepta, so stranki na voljo v sprednjem delu lekarne na samopostrežni način. Če pa želi stranka kaj vprašati, ji je za svetovanje stalno na voljo farmacevt, ki se sprehaja med policami. Farmacevtski tehnik praviloma ne svetuje ob izdaji zdravil brez recepta.

V finskih lekarnah se izdeluje zelo malo magistralnih zdravil. Ta izdelujejo zelo skrbno v posebnem, ločenem prostoru. Pri tem uporabljajo zaščito za lase in usta ter rokavice, ki jih pred izdelavo razkužijo.

Kot sem že pisala, so na Finskem vse lekarne privatne razen univerzitetne lekarne. K tej pa spada še laboratorij, kjer izdelujo magistralna zdravila za več lekarn ter še nekatere izdelke v manjših serijah, ki jih tržijo tudi v drugih lekarnah. Tu je proizvodnja urejena po standardih dobre proizvodne prakse, ki veljajo za industrijo.

Zagotavljanje diskretnosti pri svetovanju v lekarni se mi zdi zelo pomembno.

Z dobro organizacijo dela, visoko izobraženi farmacevt ne izgublja časa z iskanjem škatlic, temveč je s svojim znanjem na razpolago za svetovanje.

Odgovornost za samozdravljenje je sicer prepuščena stranki, vendar ji je vedno na voljo farmacevt za strokovno svetovanje.

Kaj pa naši dijakinji delata na praksi v finskih lekarnah pa v prihodnjih dneh.