V pričakovanju, da bomo naletele na poln razred učenk ter na delovno vzdušje v njihovih salonih, smo presenečene ugotovile, da se na Finskem počitnice začnejo že konec maja. Prilagojene imajo glede na vremenske razmere, ki pa so lepe le v maju, juniju in juliju.

Prav zaradi prazne šole, smo si lahko toliko bolj ogledale njihove učilnice in salone. Pri ogledovanju, smo ugotovile, da so saloni podobni našim, a vendar jih je več, so prostornejši in dijakinje imajo na razpolago več aparatur ter izdelkov. Pri njih imajo več poudarka na praktičnem, kot teoretičnem delu. Poleg šolskih salonov imajo tudi posebne sobe,  kot so soba za sproščanje, soba z masažno kopeljo in druge.

Dijakinje svoje pridobljeno znanje pokažejo tudi na zunanjih strankah, ker imajo salone odprte tudi zanje. Za nego strank  zahtevajo le polovično ceno, izkupiček pa gre za še boljšo opremljenost kozmetičnih prostorov.

Tudi njihove učilnice so bolj moderno opremljene, tehnika jim ne dela težav. V bližnji prihodnosti bodo imeli na voljo računalnike za vse dijake v skoraj vseh učilnicah.

Nad Omnio smo bile zelo navdušene. Zanimivo bi bilo preizkusiti njihov način šolanja. Zdi se nama nekoliko bolj sproščen in ne močno zahteven, zaradi večjega števila ur prakse kot teorije. Pa vendar sva veseli, da ima naša šola drug princip učnega dela. Daje namreč večji poudarek teoriji.  Nama pa je znan rek, da brez teorije, ni prakse.

Tja sva se na prelep sončen dan odpravili skupaj s profesorico.  Odpeljale smo se z ladjico iz pristanišča v Helsinkih. Na poti smo zasledile še veliko malih otočkov in nazadnje prispele na znamenito otočje. Ob prihodu smo bile še bolj ali manj izgubljene, vendar smo se kmalu orientirale  s pomočjo zemljevida.

Otočje je znano po še vedno ohranjenih in stoječih zgodovinskih utrdbah, topovih, cerkvah in zakloniščih iz medvojnih časov. Lepo je ohranjena tudi podmornica. V muzeju si lahko ogledate zanimiv film, ki prikazuje pestro zgodovino tega otočja. Otočje deluje kot naravni muzej za turiste. Finci ga poleti izkoristijo za relaksacijo, sončenje, kopanje in prirejanje piknikov. Nekateri, predvsem starejši ljudje, pa tam celo živijo in se prav malo vračajo v civilizacijo.

Kljub temu, da otočje ni tako veliko, nam je vzelo skoraj celo popoldne. Za konec pa smo si privoščile še poležavanje na skalovju ob morju.

Na srečo so se govorice izkazale za napačne,  saj naju je skupaj s prof. Dimnikovo  pričakal topel, sončen vikend, brez noči in veliko pozitivne energije s strani Fincev.

Na letališču nas je pričakala koordinatorka Sirje. Odpeljala nas je do tipične lesene finske hiške, v kateri sva stanovali nadaljne tri tedne. Na prvi pogled je delovala staromodno, vendar sva se nanjo hitro navadili.  Stanovanje si je z nami prve štiri dni delila tudi španka Trini. Z njo smo se vse tri dobro ujele, za dober začetek  nam je povedala tudi veliko koristnih informacij  o življenju na Finskem.

V naslednjih dneh se bova oglasili z novimi prispevki. Tu pa si oglejte nekaj prvih fotografij.