Our stay in Slovenia

We visited in Slovenia 15.10-12.11.2011. We have enjoyed our stay in Slovenia and we found it very interesting and pleasant. There are some cultural differences between Finland and Slovenia but we didn’t think it wasn’t a bad thing. Slovenian people were very friendly and nice and it was easy to come a long with them. It was a nice surprise how well people in Slovenia speak English so we didn’t have any problems with the language. Ljubljana is a very beautiful city as well as the whole Slovenia. Travelling to other cities was easy and cheap.

The main difference between the Finnish and Slovenian pharmacies is that in Finland over the counter medicines are self-service and in Slovenia they aren’t. There are also a lot of little differences like the fact that in Finland we don’t prepare as much medicines in the pharmacy as in Slovenia. We found it very pleasant because it was something new to us. There are also some restrictions in the work of pharmaceutical assistant in Finland, for example we can’t give any advice on medicines. In Finland we have a pharmaceutical assistant, a pharmacist and a master of pharmacy so there is also one of the differences between the countries.

The work we did in the pharmacies was quite the same we do in Finland but of course we couldn’t do customer service in Slovenia. In the pharmacies we unpacked the deliveries from the wholesale, prepared crèmes and medicines, put the medicines in the shelves, quality control and learned about the Slovenian pharmacy system. It was easy to work in Slovenia and we had some new experiences too.

All in all we had great time and we could recommend this exchange to everyone!

Hannamari and Jemina

Foto: David Fidler

Prikupne hišice na otočkih, kraljeva palača, ogromni nakupovalni centri, moderna kulturna središča, slikoviti parki, ki nudijo prostor za počitek, neskončne nakupovalne ulice, … Da, vse to je Stockholm.

Ko sva prišli do pristanišča, je bila tam že zasidrana ladja, ki naju je odpeljala v Stockholm. Otočkov na katerih stojijo tiste lesene, rdeče hiške, je bilo ogromno. Pogled z ladje na staro in novo mestno jedro Stockholma je bil osupljiv. Hitro sva si priskrbeli zemljevid in se odpravili potepat.

Najprej sva se ob obali sprehodili do starega mestnega jedra. Hiše so tesno skupaj, med njimi pa se bohoti kraljeva palača. Novejši del mesta ponuja možnosti za nakupovanje do onemoglosti. Cene so bile seveda značilne za Švedsko. Sprehodili sva se po elitnem parku in kupili nekaj spominkov.  Imeli sva nekaj težavic z denarjem, saj sva zaradi vsega navdušenja pozabili, da je denarna valuta na Švedskem Krona. Mesto je resnično čudovito in človek kar pozabi na čas. Ni nama preostalo drugega kot tek do ladje, ki je bila zasidrana na čisto drugem koncu mesta. Ko je sonce že zahajalo, smo tudi mi začeli zapuščati Stockholm. Večerja na ladji je bila ena najokusnejših, najobilnejših in najlepših. Sedeli sva za »kapitanovo mizo« in od predjedi do deserta uživali ob najlepšem razgledu na celi ladji. V kabini sva se še enkrat nasmejali dogodivščinam tistega dne in težavicam, ki sva jih imeli zaradi denarja.

Pot nazaj je minila zelo hitro in od Stockholma je ostal le še nepozaben spomin. Brž sva odhiteli na prakso in uživali še zadnjih nekaj dni našega bivanja na Finskem.

Ta predmet poučuje profesor, ki ima zelo bogate izkušnje iz prakse. Za poučevanje na tej šoli se je odločil zaradi njihove dobre in sodobne opremljenosti z analiznimi instrumenti (HPLC, TLC, atomska spektroskopija , masna spektroskopija…). Njihova šola izstopa po opremljenosti tudi med nemškimi šolami.

Načelo poučevanja analizne kemije, je učenje z delom ali kot je rekel profesor  Schöllhammer : “Learning by doing”. Dijaki se ne učijo samo teoretično, kako določeni instrumenti delujejo, temveč z njimi tudi praktično izvajajo kemijske analize, optimirajo analizne pogoje in odpravljajo težave in iščejo vzroke zanje.

Proti koncu izobraževanja dobijo naloge, kjer morajo dokazati pridobljeno znanje. Srečala sem dva taka primera. Dijaka na  sliki sta dobila nalogo določiti količino bazilike v pestu. Sama morata izbrati dva analizna instrumenta, ki se jima zdita najbolj primerna za ta namen, razviti analizno metodo in izvesti analizo ter vrednotiti rezultate. V drugem primeru pa sta dijaka morala določiti količino umetnega barvila v neki  pijači ter ugotoviti koliko je lahko spiješ, da še ne pride do zastrupitve.

Dijaki ob pomoči izkušenega profesorja ter odlične opreme dobijo toliko analiznega znanja, da hodijo na univerzo pomagati voditi vaje. Celo študentje z univerze prihajajo k njim opravljati nekatere vaje.

Na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo poteka mednarodno sodelovanje med šolami v evropski regiji  že vrsto let. V preteklih letih smo največ sodelovali s šolami na Nizozemskem in Finskem. Letos pa začenjamo sodelovanje z Nemčijo. Mislim, da je to za šole zelo koristno. Tako si lahko izmenjamo izkušnje, različne poglede,  prevzemamo dobre ideje, primerjamo, izboljšujemo in posodabljamo programe in načine poučevanja, izločamo kar je zastarelo.

V našem posodobljenem učnem programu so vsekakor vidne sledi tega sodelovanja. Tako po nizozemskem vzoru poučujemo s pomočjo igre vlog za svetovanje pri izdajanju zdravil v lekarni. Tudi drugje vidimo, da vnašajo naše ideje.

Letos spomladi sva s kolegico v okviru programa Leonardo de Vinci obiskali naši šoli sorodno šolo v Nemčiji v mestu Ellwangen. To je večji šolski center, ki ima preko dva tisoč dijakov in poleg farmacevtskih tehnikov vključuje še številne druge programe.

Doživeli sva zelo prijazen sprejem. Z velikim navdušenjem so nama razkazali njihovo zelo dobro opremljeno in lepo urejeno šolo. Peljali so naju tudi na ogled farmacevtske tovarne Ratiopharm, ogled lekarne in bolnišnične lekarne. Organizirali so ogled mesta, razložili njihov šolski sistem. Bili sva prisotni pri vajah iz farmacevtske tehnologije in navezali stik z njihovimi učitelji. Predstavili pa sva jim tudi Slovenijo, naš šolski sitem ter našo šolo.

Posebno jih je zanimala naša uporaba sodelovalnih orodij 2.0 pri pouku. To je bilo tudi zanje nekaj novega. Predvsem uporaba sodelovalnih miselnih vzorcev ter wikija.

V lekarni, vključeni v nov sodoben zdravstveni center, je na naju največji vtis naredil robot, ki sam pospravi škatlice zdravil, ko pridejo v lekarno ter jih dostavi farmacevtu, ko jih le-ta izda pacientu.

V tovarni je bilo najprej zanimivo predavanje o razvoju novega zdravila,  skozi katere faze mora zdravilo preden pride na tržišče. Nato pa so pokazali del tovarne. Najbolj mi je bila zanimiva linija izdelave svečk, ki je bila vidna v celoti. Pri drugih zdravilih smo videli le pakiranje ter skladiščenje.

V bolnišnični lekarni v Schwabisch Hall, sva med drugim videli  izdelavo infuzij z citostatiki za individualo prilagojeno terapijo.

Na šoli me je najbolj navdušil problemski način poučevanja. Dijakom ni vse znanje prinešeno na krožniku, temveč se morajo  sami dokopati do rešitev. Pri tem pa pride do izraza njihova ustvarjalnost, iznajdljivost ter uporaba že pridobljenega znanja.

Vesela bom, če opišete še vaše sodelovalne mednarodne izkušnje, na različnih področjih.

Zgodaj zjutaj, smo se vsi premraženi odpravili proti pristanišču, kjer smo se med množico vkrcali na ogromen trajekt. Vreme je bilo čudovito, sončno. Ko smo izpluli, smo si Helsinke ogledali še z morja. Na morju je plavalo ogromno ledu, povsod okoli je bilo vse belo, led se je svetlikal na soncu. Ljudje na ladji so se zabavali ob glasbi in dobri hrani.

Po treh urah smo prispeli v Talin, vzeli zemljevid mesta in odšli raziskovat. Središče mesta obdaja obzidje, mesto pa je nekoliko dvignjeno, zato smo videli čudovit razgled na pristanišče in morje. Sprehodili smo se skozi mestno jedro, naredili nekaj fotografij, kupili goro spominkov, ustavili pa smo se tudi v lekarni v centru mesta. Lekarna je ena najstarejših v Evropi. V njej so na ogled različne stare aparature pa tudi literatura, vsebniki…

Pozno popoldan smo se odpravili nazaj na ladjo proti Helsinkom in vsak pri je  že razmišljal kaj bo v ponedeljek, ko bomo prvič vstopili vsak v svojo lekarno.

Med uro športne vzgoje, ko smo šli na ljubljanski grad sem se pogovarjal z profesorico Darinko Kujavec. Med drugim sem ji omenil, da se ukvarjam z zeliščarstvom, da imam doma 60-70 vrst različnih zdravilnih rastlin ter da je bil moj konjiček opisan tudi v reviji Vestnik. Na njeno željo sem prinesel članek v šolo, da so si ga ogledali tudi profesorji in ravnateljica. Tako je nastala ideja o šolskem zeliščnem vrtu.

Pri izvedbi ideje sem sodeloval z profesoricami  Zdenko Dimnik,  Matejo Cigulo in Kristino Sernec. Na spomlad je vrtnarstvo Strgar postavilo vrtiček. Dogovorili  smo se, da ga bomo zasadili v jeseni, saj je takrat najbolj ugoden čas za presajanje.  Najprej smo zasadili moja zelišča, ki so jih starši pripeljali od doma. Kasneje so svoje rastline prispevali tudi profesorji.

In zdaj?  Zdaj uspeva na vrtu okoli 30 zdravilnih rastlin, vrt cveti v polnem razkošju, ter ga lahko imenujemo šolski biser.

Vrt trenutno vsebuje naslednje rastline:

1. Dobra misel (Origanum vulgare)
2. Pravi pelin (Artemisia absinthium)
3. Maroška meta (Mentha marroco)
4. Zlati citronasti timijan (Thymus citriodorus aureus)
5. Laški smilj (Helichrysum italicum)
6. Kitajska rabarbara (Rheum rhabarbarum palmatum) ali (var. Tanguticum) »red selection«
7. Kraški šetraj (Saturea montana)
8. Vrednik (Teucrium chameedrys »nanum«)
9. Mehiški ožep (Agastache blue fortune)
10. Glavinec (Centaurea macroephala)
11. Muškatna kadulja (Salvia scarlea var. turkestanica)
12. Akant-bršč (Accantus mollis)
13. Turški mak (Papaver orientale)
14. Kosmatinec, velikonočnica (Pulsatilla vulgaris) »violet blue«
15. Lan (Linum usitatissimum)
16. Ameriški slamnik (Echinacea purpurea)
17. Baldrijan (Valeriana officinalis)
18. Drobnjak (Allium schoenoprasum)
19. Kamilica- barvilna pasja (Anthemis tinctoria L.)
20. Kolmež, pravi (Acorus calamus)
21. Lapuh, navadni (Tussilago farfara)
22. Lučnik, velecvetni (Verbascum thapsiforme)
23. Materina dušica ( Thymus vulgaris)
24. Melisa (Melissa officinalis)
25. Poprova meta (Mentha x pipperita)
26. Vinska rutica (Ruta graveolens)
27. Žajbelj ( salvia officinalis)
    
28. Pljučnik, navadni (Pulmonaria officinalis)
29. Milnica (Saponaria officinalis)

Ko smo zapuščali letališče, nihče ni pričakoval tako nizkih temperatur. Povsod je bilo polno snega, na cestah polno posipanega peska in na vsakem koraku polno avtobusov, ki so vozili v center Helsinkov.  Tudi mi polni prtljage smo se z profesorji vkrcali na lokalni avtobus. Na poti smo spoznali Majo, ki uči farmacevte na šoli Hesote. Predstavila nam je naše tritedensko bivanje in vsakemu povedala v katero lekarno je namenjen. Prvi vtis je izpolnil vsa pričakovanja. Finci so mirni, urejeni in prijazni ljudje, prav tako mesto, ki je dajalo vtis urejenosti na vsakem koraku, dobro organiziran lokalni prevoz predvsem pa nisi imel občutka, da gre za tako veliko mesto. Med potjo je bilo povsod moč opaziti nešteto manjših trgovin, v centru pa predvsem ogromnih nakupovalnih središč, kjer se družijo ljudje po napornem dnevu na kavi.

Na glavni železniški postaji kupimo vozovnice za javni prevoz in lačni ter utrujeni zapustimo center ter se z avtobusom odpravimo v sosesko Koskela, kjer bomo bivali. Ko izstopimo zagledamo najprej trgovino nasproti našega doma, kamor takoj, ko odložimo prtljago tudi gremo. Najprej nas šokirajo cene, ki so dvakrat višje kot pri nas, nato hrana, ki je nismo vajeni. Kakorkoli vsi smo bili presrečni da smo srečno prispeli. Vse informacije, zemljevide in napotke smo prejeli, tako da smo se z mislimi kaj bomo počeli naslednji dan, utrujeni odpravili spat.

Tem težavam se lahko izognete, če uporabljate Dropbox. To je spletno orodje 2.0, ki omogoča dostop do vaših dokumentov povsod in vedno, ko imate dostop do interneta. Še več, omogoča vam, da posamezne mape delite z drugimi osebami, če želite.

Uporabljate ga lahko na 2 načina:

• do vaših dokumentov dostopate preko interneta,
• do vaših dokumentov dostopate preko raziskovalca, če delate na svojem računalniku.

Če imate več osebnih računalnikov se lahko vsi računalniki sinhronizirajo preko interneta.

Torej, če se vam računalnik “sesuje”,  dokumenti, ki jih imate v Dropboxu še vedno ostanejo na internetu.

Brez plačila imate na razpolago 2 GB prostora.

Meni pride zelo prav, ključka skoraj ne potrebujem več, pa še s kolegi si zelo enostavno izmenjujemo dokumente, ker jih vlagamo kar v skupne mape.

Zakaj čarobna torbica? Oglejte si kratek filmček.

Kako poteka delo v finski bolnišnični lekarni?

Bolnišnična lekarna je namenjena oskrbi vseh bolnišničnih oddelkov z zdravili in medicinskimi pripomočki, ki jih potrebujejo. Oddelki naročajo izdelke vsakodnevno, tako da izpolnijo obrazec in naročilo preko elektronske pošte ali faksa. Po prejetem naročilu farmacevtski tehnik razporedi naročila.

Farmacevtski tehnik lahko za izdajo pripravlja le nekatera zdravila. Toksična zdravila, citostatike, opiate in druga zdravila z močnim učinkom lahko izda le magister farmacije. Zdravila, ki niso na voljo, naročijo ali pa jih izdelajo sami.

V laboratoriju izdelujejo le manjše število zdravil (deljeni praški, želatina, citostatiki). Ob prejemu snovi za izdelovo magistralnih izdelkov morajo najprej preveriti istovetnost snovi v kontrolno analiznem laboratoriju. Potem pa magistralni izdelek izdelajo v galenskem laboratoriju ali v aseptičnem prostoru. V aseptičnem prostoru predvsem dokončujejo že prej pripravljene izdelke (npr. Zinacef – betalaktamski antibiotik).

Pri samem delu mora biti farmacevt zelo previden, da ne poškoduje obleke, kar bi lahko povzročilo kontaminacijo. Za čistočo prostorov in laboratorijskih pripomočkov skrbi farmacevtski tehnik.

Enota za razdeljevanje zdravil (Dose Dispense Unit)

Najzanimivejši del bolnišnične lekarne pa je zagotovo Enota za razdeljevanje zdravil. Gre za lažji in hitrejši način uporabe predpisanih zdravil v bolnišnicah in domovih za ostarele. Zdravila so pakirana tako, da točno vemo komu so namenjena ter kdaj jih mora pacient vzeti. Ko naročilo zdravil za določenega pacienta prispe v lekarno, ga magister farmacije vnese v računalnik in potem prične s polnjenjem manjših vrečk s predpisanimi zdravili.

To polnjenje poteka strojno. V posebno napravo vstavimo škatle s predpisanimi zdravili in potem preko računalniškega programa vodimo napravo, da razdeljuje točno določena zdravila v točno določeno ovojnino. V napravo lahko vstavimo 400 različnih vrst tablet ali kapsul.

V primeru da pa ima bolnik predpisano npr. polovico tablete oz. da potrebuje zdravilo, ki v napravi ni na voljo, le to ročno vnesemo v temu namenjen predal z večimi, med seboj ločenimi, predalčki. V takšnem primeru nas program na to, da moramo napolniti predalčke tudi samodejno opozori. Na LCD prikazovalniku nam zapiše tudi lastniško ime zdravila in  razporeditev posameznega zdravila v predalčke. Tudi, ko zmanjka tablet ali kapsul v škatlah nas na to opozori naprava sama.

Na dnu naprave pa se nahaja ovojnina – manjše plastične vrečke (5x7cm) in črnilo. Preden zdravila padejo v vrečko, naprava signira vsako posamezno vrečko. Na njej zapiše ime in priimek pacienta, datum rojstva, ime lekarne, čas in datum, ko mora bolnik vzeti zdravilo ter imena, odmerek in količino zdravil, ki se nahajajo v vrečki. Na posamezno vrečko lahko zapiše največ osem zdravil, če jih mora pacient naenkrat vzeti več jih polnejo v več vrečk. Aparat vrečko še zatali na vrhu, potem pa vrečka izpade iz naprave.

Posameznih vrečk ne razrezujejo, kajti za posameznega pacienta polnijo zdravila za dva tedna in več. Ko je celotna serija za enega pacienta izdelana, vrečke zvijejo v kalup in jih ponovno pregledajo. Najprej jih pregleda magister farmacije, ki dela v tej enoti, potem pa mora ustreznost zdravil potrditi še en magister farmacije. Pregledujejo ustreznost napisanega na vrečki z naročenimi zdravili, ime pacienta in uro ob kateri mora zdravilo vzeti, preverijo pa tudi tablete in kapsule, ki se dejansko nahajajo v vrečki.

Ekonomika in varnost

Tak način pakiranja zdravil je bolj ekonomičen, saj bolnik navadno ne poje cele škatle tablet ali kapsul, ki pogosto vsebujejo 100 in več enot. Je tudi bolj varno, saj težko pride do zamenjave imen ali ure jemanja, bolnik preprosto odpre vrečko ob uri, ki je navedena na vrečki in poje vse tablete, ki so v njej.

Sistem pa ima tudi pomanjklivosti, kajti primeren je le za paciente, ki so v bolnišnici dalj časa (vsaj tri tedne). Od prejema naročila do dostave na oddelek navadno mine dva do tri dni.

Menim, da pa bi bilo to zelo primerno tudi za uporabo zdravil na domu. V času delovanja tega oddelka lekarne v bolnišnici Jorvi (v treh letih), je prišlo le do treh napak. Vedno je šlo za odsotnost enega zdravila. Ta napaka ni nujno lekarniška, kajti pacient ali medicinska sestra je lahko zdravilo izgubila med odpiranjem. Ta statistika nam dokazuje, da gre za varen in učinkovit sistem, ki bi moral čim hitreje najti pot tudi v naše bolnišnične lekarne.

Zanimiva izkušnja

Delo v bolnišnični lekarni je nedvomno zanimiva izkušnja pri kateri sem se naučila veliko novih in zanimivih stvari. Delo farmacevtov v lekarni je olajšano kolikor je sploh mogoče, vendar kljub temu nudijo kvalitetne in hitre storitve. Takšno stalno zaposlitev mislim, da si resnično želi vsak farmacevt.

Po kar dolgi vožnji, sva prispeli na drugo stran Helsinkov, kjer se nahaja SEALIFE in adrenalinski park. Ob vstopu sva bili presenečeni nad množico ljudi v čakalni vrsti za nakup kart, vendar, ko sva pričeli z ogledom ”podvodnega sveta” sva videli zakaj so vsi tako navdušeni nad njim. Ob vstopu sva bili zelo presenečeni nad domiselno ureditvijo parka. Vstopili sva v zelo topel prostor, ki je spominjal na tropski gozd. Ob velikem številu podvodnih predstavnikov, sva spoznali kar precej novih vrst in videli veliko število že znanih živali.  Od nekaterih zelo nevarnih vrst, naju je tako ločevalo le steklo; npr. morskih psov, meduz, jegulje… Park je bil presenetljivo dolg in je ponujal množico različnih novih izkušenj. Sprehodili sva se pod akvarijem, imeli možnost potipati nekatere morske predstavnike, preizkusiti koliko električne energije odda jegulja…

Po koncu ogleda, sva se ustavili še v prodajalni spominkov, nato pa sva se odpravili na mraz, ki naju je še vedno čakal zunaj.

SEALIFE je bila nepozabna izkušnja, mogoče malo netipična za Finsko in letni čas toda, kljub temu sva tam uživali in preživeli prijetno dopoldne.