EduWiki blog

Izkušnje za celo življenje

Objavil/a: 17. maj 2009 Domen Kutoša in Farmacija, Mednarodne izmenjave

Zakaj na Finsko? To  je bilo moje prvo vprašanje, ki sem si ga zastavil, ko sem zvedel da bom sodeloval pri izmenjavi dijakov. Moje želje so bile Velika Britanija ali pa Španija, Francija. Vendar sem prav na Finskem spoznal toliko novih stvari o njihovi kulturi, življenju, delu v lekarni, ki so mi bile zelo zanimive in mislim, da so skoraj unikatne za ta del Evrope.

Na dan odhoda je vedno težko. Še posebno če odpotuješ za dalj časa, a mene je tolažila želja po nečem novem, še nedoživetem. Dobili smo se na Brniku in čez približno 5-6 ur smo bili na Finskem. Tam sta nas pričakala dva profesorja finske šole in nam pokazala, kje delamo in kje smo nastanjeni. Jaz sem delal v največji lekarni na Finskem in sicer Yliopistonen Apteekki (Univerzitetna lekarna). Mislim, da  sem imel glede določenega delovnega mesta največ sreče, saj so bili delavci v lekarni zelo prijazni, komunikativni (kar je čudno za Finsko:)) in seveda delavni. V tej lekarni je bilo precej stvari, sistemov, ki jih jaz še nisem poznal.

Začel bom kar z zračno pošto. Po tej pošti se iz skladišča v kleti pošiljajo zdravila na recept na pult  farmacevta, ki izdaja zdravila. Seveda pult ni bil samo eden, približno 13 v vsakem delu lekarne (ta lekarna je razdeljena na 2 lekarni). Torej si lahko predstavljate, kako kompleksen in prepleten je bil ta sistem cevi. Delo v kleti v večini opravljajo študentje in tukaj sem bil nastanjen večino časa in moram reči, da smo se tukaj tudi najbolje ujeli, saj so vsi znali  angleško. Če pa kakšna beseda ni prišla na pamet, smo uporabili pantomimo:).

Naslednja stvar, ki je zelo različna od naših lekarn je, da OTC zdravila (vitamini in minerali)  in vse ostale pripomočke (povoji, gaze, očala…) prodajajo na samopostrežni način. Zloženo na policah! Prvi vtis, ki ga dobiš, ko vstopiš v lekarno je, da si vstopil v trgovino. Magistri farmacije stojijo po lekarni in pomagajo kupcem najti kakšno zdravilo. Ti magistri delajo po točnem razporedu, nekaj časa za pultom, kjer izdajajo zdravila in nekaj časa med policami, kjer svetujejo pri samozdravljenju. Police polnijo delavci. za polnjenje polic ni potrebna neka visoka izobrazba, tukaj pa jim je moja pomoč še kako prav prišla, saj so kakšne škatle z zdravili kar težke, da sem jih komaj dvignil.

Naslednje, pa je predvsem pomembno in zanimivo za nas farmacevte. V lekarni uporabljajo računalniški program, ki sledi uporabi zdravil pacienta. Na primer, če je v preteklosti pacient jemal zdravilo, danes pa mu predpisujejo zdravilo, ki ima hude interakcije s tistim iz preteklosti, bo program na to opozoril. Opozori pa v treh stopnjah (nizka, srednja, huda interakcija). Poleg tega se na ekranu pojavi še okence z vsemi navodili za uporabo, kdo ne sme jesti zdravila, neželeni učinki… Torej na ekranu se po branju črtne kode zdravila, pojavi vse kar farmacevt rabi, da pravilno svetuje pacientu. Program mi je bil zelo zanimiv. Pravijo pa, da pripravljajo še novo verzijo tega programa, ki bo še boljša. Lekarna ima tudi kartico, ki jo dobi vsak pacient. Z njo dobiš določen popust pri vsakem nakupu zdravila ( podobno kot zdaj Ljubljanske lekarne – samo na malo boljši način).

Tako je približno potekal moj prvi teden. Zdravila sem pošiljal po zračni pošti, polnil police in bil prisoten pri izdaji zdravila na recept. Kasneje pa je moja mentorica omenila, če bi rad šel delati v njihov laboratorij za magistralne pripravke, ker ga lekarne nimajo. Zato pa imajo enega velikega, ki izdeluje magistralna zdravila za veliko število lekarn. Ta laboratorij, kot se je izkazalo ni bil samo laboratorij ampak skoraj že tovarna. V njej so imeli vse. Od tabletirke, pa do naprav za polnjenje sterilnih izdelkov. Vse kar imajo tovarne. Imeli so tudi analizni laboratorij z vsemi napravami kar jih poznam (kromatografski sistemi) in še mnogimi drugimi napravami. Tu sem delal tri dni. Bilo je zelo zanimivo, mogoče ne tako zabavno. Izdelal sem nekaj krem, napolnil pribljižno 600 kapsul, izdelal raztopine.  Na internetu sem jim pokazal Ungvator, ki ga uporabljajo naše lekarne in ga oni ne poznajo. Po treh dneh sem zopet odšel v svojo staro lekarno.

Omeniti pa moram še eno stvar. To je javni prevoz na Finskem, ki si zasluži same pohvale. Z vozovnico za tri tedne smo se vozili z vlaki, avtobusi, tramvaji in podzemno železnico. Mesečna je stala pribljižno 60 eurov, podobno kot v Sloveniji. Ampak vlaki vozijo na 1o minut, zamud praktično ni in vozijo tudi čez vikende. Zaradi dobrega javnega prometa ima zelo malo Fincev avto, ker ga ne potrebujejo. Mislim, da je to smer v katero bi morala iti tudi Slovenija.

Potovanje na Finsko mi je prineslo nove izkušnje in nova poznanstva, ki jih nameravam obdržati. Se že menimo za naslednji obisk Finske:). Tokrat verjetno bolj v poletnem času, saj sem sam bolj poletni tip, ljubitelj sonca, ki pa ga tam, roko na srce, zelo primankuje:).

Deli članek s prijatetelji:

Popularity: 74% [?]

Značke: Finska, javni promet, lekarna