Jorvi – farmacevtske sanje

Objavil/a: 12. maj 2010 Jasmina Jeršin in Farmacija, Mednarodne izmenjave

Na izmenjavi dijakov na Finskem sem opravljala prakso v Bolnišnici Jorvi. Bolnišnica je del univerzitetnega kliničnega centra in je bolnišnica, ki skrbi za paciente iz mest Espoo, Kauniainen in Kirkkonumm. Delala sem v njihovi bolnišnični lekarni, ki se od nam znanih lekarn kar precej razlikuje.

Kako poteka delo v finski bolnišnični lekarni?

Bolnišnična lekarna je namenjena oskrbi vseh bolnišničnih oddelkov z zdravili in medicinskimi pripomočki, ki jih potrebujejo. Oddelki naročajo izdelke vsakodnevno, tako da izpolnijo obrazec in naročilo preko elektronske pošte ali faksa. Po prejetem naročilu farmacevtski tehnik razporedi naročila.

Farmacevtski tehnik lahko za izdajo pripravlja le nekatera zdravila. Toksična zdravila, citostatike, opiate in druga zdravila z močnim učinkom lahko izda le magister farmacije. Zdravila, ki niso na voljo, naročijo ali pa jih izdelajo sami.

V laboratoriju izdelujejo le manjše število zdravil (deljeni praški, želatina, citostatiki). Ob prejemu snovi za izdelovo magistralnih izdelkov morajo najprej preveriti istovetnost snovi v kontrolno analiznem laboratoriju. Potem pa magistralni izdelek izdelajo v galenskem laboratoriju ali v aseptičnem prostoru. V aseptičnem prostoru predvsem dokončujejo že prej pripravljene izdelke (npr. Zinacef – betalaktamski antibiotik).

Pri samem delu mora biti farmacevt zelo previden, da ne poškoduje obleke, kar bi lahko povzročilo kontaminacijo. Za čistočo prostorov in laboratorijskih pripomočkov skrbi farmacevtski tehnik.

Enota za razdeljevanje zdravil (Dose Dispense Unit)

Najzanimivejši del bolnišnične lekarne pa je zagotovo Enota za razdeljevanje zdravil. Gre za lažji in hitrejši način uporabe predpisanih zdravil v bolnišnicah in domovih za ostarele. Zdravila so pakirana tako, da točno vemo komu so namenjena ter kdaj jih mora pacient vzeti. Ko naročilo zdravil za določenega pacienta prispe v lekarno, ga magister farmacije vnese v računalnik in potem prične s polnjenjem manjših vrečk s predpisanimi zdravili.

To polnjenje poteka strojno. V posebno napravo vstavimo škatle s predpisanimi zdravili in potem preko računalniškega programa vodimo napravo, da razdeljuje točno določena zdravila v točno določeno ovojnino. V napravo lahko vstavimo 400 različnih vrst tablet ali kapsul.

V primeru da pa ima bolnik predpisano npr. polovico tablete oz. da potrebuje zdravilo, ki v napravi ni na voljo, le to ročno vnesemo v temu namenjen predal z večimi, med seboj ločenimi, predalčki. V takšnem primeru nas program na to, da moramo napolniti predalčke tudi samodejno opozori. Na LCD prikazovalniku nam zapiše tudi lastniško ime zdravila in razporeditev posameznega zdravila v predalčke. Tudi, ko zmanjka tablet ali kapsul v škatlah nas na to opozori naprava sama.

Na dnu naprave pa se nahaja ovojnina – manjše plastične vrečke (5x7cm) in črnilo. Preden zdravila padejo v vrečko, naprava signira vsako posamezno vrečko. Na njej zapiše ime in priimek pacienta, datum rojstva, ime lekarne, čas in datum, ko mora bolnik vzeti zdravilo ter imena, odmerek in količino zdravil, ki se nahajajo v vrečki. Na posamezno vrečko lahko zapiše največ osem zdravil, če jih mora pacient naenkrat vzeti več jih polnejo v več vrečk. Aparat vrečko še zatali na vrhu, potem pa vrečka izpade iz naprave.

Posameznih vrečk ne razrezujejo, kajti za posameznega pacienta polnijo zdravila za dva tedna in več. Ko je celotna serija za enega pacienta izdelana, vrečke zvijejo v kalup in jih ponovno pregledajo. Najprej jih pregleda magister farmacije, ki dela v tej enoti, potem pa mora ustreznost zdravil potrditi še en magister farmacije. Pregledujejo ustreznost napisanega na vrečki z naročenimi zdravili, ime pacienta in uro ob kateri mora zdravilo vzeti, preverijo pa tudi tablete in kapsule, ki se dejansko nahajajo v vrečki.

Ekonomika in varnost

Tak način pakiranja zdravil je bolj ekonomičen, saj bolnik navadno ne poje cele škatle tablet ali kapsul, ki pogosto vsebujejo 100 in več enot. Je tudi bolj varno, saj težko pride do zamenjave imen ali ure jemanja, bolnik preprosto odpre vrečko ob uri, ki je navedena na vrečki in poje vse tablete, ki so v njej.

Sistem pa ima tudi pomanjklivosti, kajti primeren je le za paciente, ki so v bolnišnici dalj časa (vsaj tri tedne). Od prejema naročila do dostave na oddelek navadno mine dva do tri dni.

Menim, da pa bi bilo to zelo primerno tudi za uporabo zdravil na domu. V času delovanja tega oddelka lekarne v bolnišnici Jorvi (v treh letih), je prišlo le do treh napak. Vedno je šlo za odsotnost enega zdravila. Ta napaka ni nujno lekarniška, kajti pacient ali medicinska sestra je lahko zdravilo izgubila med odpiranjem. Ta statistika nam dokazuje, da gre za varen in učinkovit sistem, ki bi moral čim hitreje najti pot tudi v naše bolnišnične lekarne.

Zanimiva izkušnja

Delo v bolnišnični lekarni je nedvomno zanimiva izkušnja pri kateri sem se naučila veliko novih in zanimivih stvari. Delo farmacevtov v lekarni je olajšano kolikor je sploh mogoče, vendar kljub temu nudijo kvalitetne in hitre storitve. Takšno stalno zaposlitev mislim, da si resnično želi vsak farmacevt.